Coaching ni zdravljenje in ne pomeni pomagati, svetovati ali podajati neposrednih odgovorov na klientova vprašanja, temveč gre za postopek, kjer coach prispeva svoja opažanja ter zastavlja prava vprašanja, ki vodijo motiviranega klienta do zanj najprimernejših rešitev njegovih izzivov.

Coaching pristop se torej razlikuje od svetovanja ali mentorstva zlasti po tem, da ne postreže neposredno z nasveti ali rešitvami in prav tako klienta ne usposablja za določeno vlogo ali nalogo temveč ga spremlja k cilju, ki ga klient sam izbere in zasleduje. Tekom procesa se lahko zgodi, da klient zaide v slepo ulico in potrebuje namig, nasvet ali konkretno usmeritev, vendar coach takrat klienta opozori, da mu s tem pomaga izven okvirov coachinga samega z namenom, da lahko proces spet steče naprej.

Coach kot tak ni in ne rabi biti strokovnjak na področju, znotraj katerega klient išče rešitve, temveč lahko brez tega znanja uspešno in zanesljivo vodi klienta k njegovemu cilju. Dober coach premore širino, razgledanost in izkušenost z namenom, da lahko pridrži klientu varen prostor za njegovo raziskovanje in samo-spoznavanje in ne posega v njegov razvoj drugače, kot da ga v pravem trenutku stimulira z umestnimi vprašanji ter strokovno uporabo posameznih tehnik in orodij.